Skoči na glavno vsebino
+(386)2 545 96 00 ospuconci@ospuconci.si

Ena Greta ne predstavlja ničesar, če jih je milijone po vsem svetu, pa se stvari začnejo premikati

Franc Cipot, direktor podjetja Cerop: Ena Greta ne predstavlja ničesar, če jih je milijone po vsem svetu, pa se stvari začnejo premikati

Podnebne spremembe so pereča tema 21. stoletja. Naša lokalna skupnost se trudi ublažiti vpliv le-teh na nas, prebivalce. Pri tem igra pomembno vlogo tudi podjetje Cerop, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo in odlaganjem odpadkov. Pogovarjali smo se z direktorjem Ceropa Francem Cipotom, ki je med drugim spregovoril tudi o problematiki plastike.

Koliko odpadkov letno zberete v vašem centru?

Formalno ne zbiramo odpadkov, razen odpadkov iz Krajevne skupnosti Puconci in Krajevne skupnosti Vaneča, vse ostale odpadke pa dobimo v regijski center zbirateljev. Vseh odpadkov, ki jih obdelamo v centru in ki pridejo k nam, je iz pomurske regije približno od 42 do 45 tisoč ton na leto.

Kaj razumete pod pojmom podnebne spremembe?

Ko govorimo o dogodkih, ki se vsak dan dogajajo v našemu okolju, običajno radi uporabimo izraz podnebne spremembe. Bistvo pa je, da za tem stoji marsikaj, torej to ni kar tako nekaj vrženo v zrak. Če govorimo o podnebnih spremembah, gotovo govorimo o tem, da je naše okolje vse bolj onesnaženo. Da je k temu veliko prispeval človek, tudi ni dvoma. Gotovo je res, da na podnebne spremembe posredno in neposredno vpliva človek. Posredno na ta način, da goji veliko živine, ker je mesojedec, in je zaradi tega število govedi večje. Govedo pa je eden največjih onesnaževalcev našega zraka. Neposredno pa zato, ker troši preveč, in ker troši preveč, je proizvodnje veliko. Proizvodnja sama za sabo vleče veliko energije in tudi onesnažuje naše okolje. Ravno proizvajalci bi morali prvi začeti proizvajati na način, da bi okolju najmanj škodovali, ampak še vedno smo v času, ko eni priznavajo, da bomo imeli vse večje težave s podnebjem in da je to resna stvar, eni se pa tega še ne zavedajo in zaradi tega na svetu, globalno gledano, ni v tem trenutku konsenza. 

Kaj bi predlagali za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb?

Da  bom bolj neposreden, se bom dotaknil samo področja odpadkov. Na podnebne spremembe vpliva marsikaj, ampak če govorimo samo o odpadkih, govorimo o tem, da je količina odpadkov iz leta v leto večja. Se pravi, ljudje v bistvu ustvarjamo odpadke, ni drugih resnic kot ta, in ustvarjamo jih zaradi tega, ker smo pohlepni. Kupujemo veliko stvari, ki jih potem zavržemo, jih ne uporabimo. In poleg tega kupujemo stvari, ki niso več zmožne ponovne uporabe, jih ne moremo ponovno reciklirati. In da je to posledica nekega kroga, kjer smo mi še daleč stran od krožnega gospodarjenja z odpadki, je preprosta resnica. Odpadki bi morali biti predvsem taki, da bi se dali krožno obdelovati, da bi bil ta krog z vidika okoljevarstva zaključen, se pravi: proizvod, potrošnja in ponovno surovina. Ta krog bi moral biti stalno prisoten in potem seveda ne bi bilo tudi teh težav. 

Ali mislite, da lahko zmanjšamo škodo, ki smo jo naredili oziroma jo delamo našemu planetu? 

Gotovo. Če ne bi o tem vsi razmišljali, se vozimo po hribu navzdol in se bomo na koncu razbili. Zato se je seveda vredno potruditi maksimalno. Najprej vsak pri sebi z drugačnim odnosom do okolja, z manjšo potrošnjo tistega, kar ne rabiš, kar te razveseli le v trenutku, ko to dobrino kupiš, predvsem pa z osveščenostjo, da je ta svet od nas in da si ga pravzaprav sposojamo od generacij, ki za nami prihajajo. In to je tisto, kar je najbolj pretresljivo, da bodo zanamci ugotovili, kakšen svet smo jim pustili in kaj si bodo potem o nas lahko mislili. 

Ali mislite, da smo že prišli do meje, po kateri ima naš planet le še stoletje ali dve za preživetje? 

Torej, nekateri morda nakazujejo na to, da se bo svet prej ko slej izpel. Jaz nisem tak pesimist. Imam občutek, da ste mlade generacije, ki prihajate, veliko pametnejše od tistih, ki odhajajo. In prej ko slej boste morali vzeti vajeti v svoje roke. Ali tako ali drugače pritisniti na vse odločevalce, da se zavedo tega, da je treba spremeniti odnos do okolja prek politike, ki ima edina vzvode in možnosti, da to naredi. Zdaj bo seveda nekdo rekel, da politika nima neposrednega vpliva na gospodarstvo. Seveda takega ne, posrednega pa. Če bo na primer zapisano v zakonodaji, da proizvajalec pri proizvodnji recimo kozarcev mora imeti 90 % surovine iz reciklatov, ne bomo imeli več težav s steklom. Če bi bilo tako zapisano za vsako surovino, ne bi imeli več težav s tem. Potem bomo razumeli, da odločitev zakonodaje lahko stalno vpliva na proizvajalce, ki proizvajajo izdelke, ki niso v skladu z normami in pričakovanji. In tu je običajno tako, da imamo na eni strani palico, na drugi pa korenček, tako kot običajno, in ali bo šla politika v smer, da bo rekla, nagrajeni bodo tisti, ki bodo imeli več reciklatov, ali pa bo politika rekla, da bodo tisti, ki tega ne bodo upoštevali, obdavčeni. Možnosti sta obe in sta tudi obe neposredno ali posredno v rokah politike. 

Ali bi s pravilnim ločevanjem in zbiranjem odpadkov pripomogli k ohranitvi našega planeta? 

Gotovo da. Ne sicer v smislu, da bi lahko rekli, da smo zdaj rešili planet, ampak če se zavedamo, da je danes predvsem plastika že vsepovsod. Mi vsi imamo vsaj polovico plastike na sebi. Kakorkoli govorimo o bombažu, je znotraj na primer dosti plastičnih materialov, ki so v bistvu že zelo podobni naravnim materialom. Dejstvo je, da bi morala biti proizvodnja takšna, da bi reciklaža, sortiranje embalaže imelo svoj pomen. To se pravi, da bi končno ta reciklat našel svojega uporabnika. Danes se dogaja na žalost ravno to, da veliko teh reciklatov pristane v morjih, oceanih in to neposredno ali posredno vpliva na naše življenje. Saj mi jemo vendar ribe in tako naprej. Naravna veriga se hitro zaključi in pride do človeka.

Torej mislite, da je izmed vseh odpadkov najbolj problematična plastika? 

Gotovo. Med vsemi odpadki, če izvzamemo seveda nevarne odpadke. Ker plastika sodi med nenevarne odpadke, nevarni odpadki pa so še poseben problem. Pri nekaterih nevarnih odpadkih je uničenje možno, vendar vpliva na naše ozračje, pri drugih pa uničenje sploh ni možno, te nekje shranjujemo in bodo prej ali slej kot neka bomba udarili ali na našo podtalnico ali sicer. 

Kakšno je vaše mnenje o gibanju, ki ga je začela mlada Greta Thunberg?

Gre predvsem za to, da je Greta samo sinonim. Samo gibanje seveda lahko veliko naredi, če ostane na tej naravni poti. Kakor hitro bo povezano s kapitalom, in to se na žalost bo zgodilo, bo tudi to razvodenelo. To bi morala biti zdaj vzpodbuda za populacijo Grete po vsem svetu. Se pravi, ena Greta ne predstavlja ničesar, če jih je milijone po vsem svetu, pa se stvari začnejo premikati.

 Lara Harkai in Petra Ouček, 9. razred, 14 let

Mentorica: Janja Adanič Vratarič

Naša šola se je predstavila na festivalu IZUM 2019

Konec novembra se je na festivalu IZUM – Inovativnost, Znanost in Ustvarjalnost Mladih s stojnico na razstavi ustvarjalnosti Mladi za napredek Pomurja predstavila tudi Osnovna šola Puconci.
Na stojnici smo pod naslovom »Učenje za življenje« predstavili izdelke, ki nastajajo v okviru šolskega eko vrta, ter izdelke in foto utrinke, ki so nastali v okviru dneva koruze. Obiskovalci festivala, ki je potekal  od 26. do 28. novembra v centru Maximus v Murski Soboti, so si na naši stojnici prav tako lahko ogledali raziskovalno nalogo Gor pa doj po Püjcovon varaše, ki je nastala v okviru turističnega podmladka Osnovne šole Puconci, ter raziskovalno nalogo Kak je inda fajn bilou … pa tüdi gnjes gé, v okviru katere so v lanskem šolskem letu raziskovale učenke zgodovinskega krožka.

S predstavljenim smo v kategoriji splošna predstavitev šole dosegli odlično 2. mesto.

Janja Adanič Vratarič, Deborah Davidovski, Iva Kosednar, Mateja Žökš

DAN BREZ TELEFONA

NIJZ poziva k vseslovenski akciji

DAN BREZ TELEFONA – DAN ZA DRUŽENJE V ŽIVO

V mesecu novembru, ki je mesec preprečevanja različnih oblik zasvojenosti vabimo, da se vsi Slovenci, ki uporabljajo pametne telefone, takih je bilo leta 2017 med osebami, starimi 16–74 let kar 73 %, za 1 dan ali vsaj nekaj ur odpovedo uporabi telefona in da ta čas preživijo z ljudmi – v pogovoru, skupnih aktivnostih, kot so športne aktivnosti, druženje, sprehodi ali pa čas porabijo za hobije in stvari, ki jih radi počnejo.

(več …)

Tehniški dan

18. 11. 2019 so učenci izdelovali izdelke za božično dobrodelno prireditev z bazarjem.

fotografije

Prireditev bo 10. decembra 2019.

Mednarodni dan strpnosti

Od 11. do 15. novembra je v Osnovni šoli Puconci, Podružnični osnovni šoli Mačkovci in Podružnični osnovni šoli Bodonci potekal človekoljuben projekt Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo.

fotografije

(več …)

Celodnevni kulturni dan, 6. – 9. razred

15.11.2019 smo izvedli celodnevni kulturni dan za učence od 6. do 9. razreda v sklopu Slovenskega tedna filma. Učenci so si ogledali  slovenski film “Sreča na vrvici ” (6. in 7. razred) ter “Poletje v školjki” (8. in 9. razred). Nato so z gostjama iz Film art mreže opravili razgovor o filmu – njegovem nastanku, filmskem jeziku in filmski igri. 
 
Ogled filma in razgovor je za učence 6. in 7. razreda potekal v domu Števana Küzmiča, za učence 8. in 9. pa v Kulturni dvorani Puconci.
Dostopnost