Tudi v letošnjem šolskem letu smo se učitelji, učenci, vrtčevski otroci, vzgojitelji in ostali zaposleni v velikem številu odzvali in sodelovali v Nogavičnem izzivu.
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo si na ta dan obuli dve različni nogavici in tako izkazali podporo vsem otrokom, mladostnikom in odraslim z Downovim sindromom.
Poleg tega, da smo si obuli dve različni nogavici, smo se v posameznih oddelkih pogovarjali o Downovem sindromu, pogledali smo si nekaj kratkih posnetkov o omenjeni kromosomski motnji, obenem pa smo spoznali, da so otroci in mladostniki z Downovim sindromom zelo veseli, družabni, pozitivni in srčni. Njihova močna področja so predvsem ples, glasba, petje in likovno ustvarjanje.
Naši najmlajši, vrtčevski otroci, so pod vodstvom svojih vzgojiteljic naslikali pisane nogavičke, v najmlajši skupini II. (enota Brezovci), pa so prebrali tudi slikanico z naslovom Imam Downov sindrom (H. Kraljič).
V 5. a razredu smo imeli možnost prisluhniti tudi naši specialni pedagoginji, katera nam je pripovedovala o posameznih izkušnjah, ki jih je imela z učenci z Downovim sindromom.
Nekaj učenk iz 3. a razreda je samoiniciativno pripravilo plakat o pisanih nogavicah in tako sošolce in sošolke ter druge prijatelje opomnilo na to, da je svet lahko lep, če se med sabo spoštujemo, cenimo, smo srčni, prijazni in sprejemamo drugačne od nas.
Postali smo del zgodbe otrok z Downovim sindromom in razbili predsodke o drugačnosti.
Za konec pa še misel, katero mi je posredovala ena od naših vzgojiteljic. Ko sem jo prebrala, sem začutila njeno srčnost in iskrenost.
»Mi vsak dan spoznavamo kako bi bil svet dolgočasen, če bi bili vsi enaki.
Zato smo do drugačnih prijazni in strpni ter ustvarjamo srečen prostor za vse«.
Z mislijo se popolnoma strinjam. Vsak dan, naj bo dan iskrenosti, prijaznosti, lepih besed, predvsem pa empatije in razumevanja.
Koordinatorka: Nataša Kuhar
