»Skupaj smo zoreli in zgradili trden most prijateljstva, ki ga ne more porušiti prav nihče …«
Pa je šla – zlata generacija devetošolcev 2012–2021. S težkim srcem, tako učencev kakor tudi učiteljev, je nastala praznina, ki so jo za seboj pustili nadebudni učenci, ki so svojo devetletno osnovnošolsko zgodbo zapisali v knjigo spominov Osnovne šole Puconci.
Devetošolci so se 15. 6. 2021 na zaključni slovesnosti – valeti, ki se je odvijala v Zeleni dvorani OŠ Puconci, s čudovitim programom, še zadnjič, na poseben način, zahvalili učiteljskemu zboru, staršem, ravnatelju in županu. Ozirajoč se po spominih, stkane v mladostne zgodbe šolskih dni, so izrazili neizmerno hvaležnost trenutkom, ki so jim bili kljub nemirnemu času in tisočerim vprašanjem podarjeni, da so jih ob slovesnem zaključku lahko deliti z vsemi zbranimi. Zazdelo se je, da so se vsaj za hip osvobodili viharjev, ki so neizprosno drveli mimo njih in jim skušali ukrasti upe ter sanje. A kot je povedala ena izmed mladih voditeljic programa, so se v situaciji, v kateri se je nepričakovano znašel ves svet, tudi sami morali na svoj način boriti, in ob tem citirala misli ameriškega filozofa Georga Herberta, da »zaradi viharjev poženejo hrasti globlje korenine«.
S predstavitvenim filmom obeh razredov, čudovitimi mislimi o življenju in prijateljstvu in raznimi glasbenimi nastopi, je učencem uspelo dokazati, kako trden je ta njihov most prijateljstva, ki so ga skozi številne vzpone in padce uspešno zgradili do konca.
Z govorom učiteljem, staršem, ravnatelju, županu in ostalim zaposlenim na šoli so se za hip dotaknili src vseh zbranih in marsikatero oko je ob tem potočilo solzo.
S čustvenim nagovorom sta se svojim devetošolcem še zadnjič poklonili tudi obe razredničarki, Alenka Karlo (9. A) in Larisa Weiss – Grein Konkolič (9. B), in jih poučili, da naj ob vstopu v novo življenjsko obdobje ne nehajo slediti svojim sanjam, četudi bodo velikokrat morali skozi številne viharje. Vsak življenjski vihar se namreč nekoč poleže, in ko se že zdi, da si poražen in da naprej več ni poti, se ti odpre še lepša, svetlejša prihodnost. Že zapisal ameriški teolog Henry Alford Porter je nekoč zapisal: »Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki čakajo na odkritje …«
Ob koncu programa so učenci še zadnjič nagovorili vse zbrane in povedali, da so ob končani osnovnošolski zgodbi hvaležni za vse prelepe trenutke, ki jih nikoli ne bodo pozabili. Skozi viharje so se naučili, kako se vzpenja po najvišjih, na videz nedosegljivih vrhovih.
Metafore, ki so jih doživljali v svojem čudovitem osnovnošolskem odraščanju, so bile, in zagotovo še bodo, prijeten delček njihovega zavedanja, da v življenju soncu pač včasih sledijo sence, včasih pa dež ob poplesavanju sončnih žarkov riše mavrico na mogočno brezmejno nebo.
In to nebo je v višave prejelo zlate balone, ki so jih učenci v znak svobode in nadaljnjega popotovanja simbolično spustili soncu naproti.
Najuspešnejši devetošolci generacije 2012-2021 v Spominskem domu Štefana Küzmiča, na sprejemu pri županu Občine Puconci, ob slavnostni podelitvi priznanj za odličen uspeh vseh 9 let.
Zapisala: mag. Larisa Weiss – Grein Konkolič
