Branje je pojem, ki opisuje dekodiranje zapisanih črk, ki jih pretvorimo v zvočne jezikovne znake. Kadar dovolj časa vadimo, branje postane avtomatiziran proces. To pomeni, da besedilo vedno preberemo brez dodatnega miselnega napora (Kordigel, 1992).
Branje pa ni tako preprosti proces usvajanja. Je avtomatiziran proces, ki ga velikokrat jemljemo kot samoumevnega. Kljub temu je potrebno veliko časa, da se posameznik nauči učinkovito brati (Cain, 2010). Pri tem gre skozi različne faze, od preprostega ugibanja, kaj beseda predstavlja, do uspešnega prepoznavanja zahtevnejših besed. Faze branja večina otrok usvoji, kljub temu pa se nekateri srečujejo z določenimi vrzeli, kot so težave na področju tekočnosti branja, prepoznavanju črk, zamenjavi črk, razumevanju prebranega, itd.
Kot učiteljica in razredničarka želim učencem na najbolj prijazen način predstaviti branje, kot nekaj lepega, zabavnega, kjer se lahko veliko naučimo, širimo besedni zaklad, vadimo tekočnost in tehniko branja. Za prvo domače branje sem tako učencem ponudila knjigo z naslovom Bela kava in Posipanec, ki govori o drugačnosti, rasizmu, vojni in razbijanju predsodkov. Pripravila sem jim tudi učno delovni list, kjer so si izpisali najbolj bistvene podatke, ključne pojme in povzetek svojega razmišljanja.
Da poročanje o prebranem ne bi bilo preveč suhoparno in dolgočasno, smo si pripravili čajanko. Kot se za čajanko spodobi smo imeli domače piškote, topel, sladek čaj in prijetno urejen prostor, kjer so učenci govorili o svojih občutkih, delili svoje ideje, zamisli, mnenja. Učenci so bili v krogu svojih prijateljev sproščeni, glasno in brez zadržkov so pripovedovali o prebrani vsebini in kar me je kot učiteljico najbolj pozitivno presenetilo, vsebino knjige so povezali z aktualnimi razmerami, ki se trenutno dogajajo po svetu.
Namen čajanke je bil dosežen. Po analizi naših ur so učenci uživali, razvijali pozitiven odnos do sošolcev, sprejemali drugačna mnenja, se poslušali in vsebino razumeli, saj so jo brez težav povezali s trenutnimi aktualnimi dogajanji.
Zapisala: Nataša Kuhar, razredničarka 5. a razreda
